zaščitena geografska označbazaščitena označba porekla Okusite raznolikost Začutite naravo Doživite poreklo

O medu

KAKO NASTANE MED?

Pašne čebele nabirajo nektar (medičino) in mano ter ju shranijo v mednem želodčku. V panju ga oddajo panjskim čebelamNektar najdejo čebele navadno v cvetovih rastlin. Mano izločajo žuželke (listne uši, kaparji, medeči škržat), ki se hranijo s sokovi rastlin.

Čebele majhne kapljice napol zrelega medu odložijo v celice satja. V nekaj dneh se sestava tekočine spremeni in zgosti. Nastane med. Ko je med zrel, ga čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci in shranijo kot zalogo hrane. Čebelarji voščene pokrovčke odkrijejo in s posebnimi točili iztočijo med ter napolnijo posode.


Kako določimo vrsto medu?

Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj, ajda … In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov … Med določene vrste ima senzorične in fizikalno-kemijske lastnosti, značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste, za katero ga označimo, med iz mane pa vsebuje elemente mane.

Več o posameznih vrstah medu si preberite na naslednjih povezavah:

akacijev med, lipov med, cvetlični med, kostanjev med, smrekov med, hojev med, gozdni med, med divje češnje, med rešeljike in med žepka.

ZAKAJ GA UŽIVAMO?

Med vsebuje približno 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, pri čemer je največ fruktoze in glukoze, ki za človeka predstavljata dober vir energije. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g. 

Poleg tega da je med dober vir energije, vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale (železo, magnezij, mangan, kalij, fosfor, kalcij, natrij, baker in cink) ter fenolne snovi (flavonoidi, fenolne kisline), ki spadajo med antioksidante. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. 

Med lahko uživamo raztopljen v vodi, čaju ali kavi. Z njim nikoli ne sladimo tekočine, katere temperatura je več kot 40 °C. Lahko ga primešamo različnim napitkom ali jedem, npr. čaju, mleku, pecivu, jogurtu, kislemu mleku, naravnim sokovom … Tudi turško kavo lahko osladimo z medom. V naši prehrani lahko popolnoma nadomesti konzumni sladkor, saj poleg sladkorjev vsebuje več bioaktivnih snovi, ki jih potrebuje naš organizem. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo ali kuhamo, ga dodamo predvsem zato, da bi dobile posebno aromo.

Dobro je vedeti

  • Med se uporablja brez predhodne obdelave, predstavlja hiter izvor energije brez obremenitve organizma.
  • Med, ki ga dodamo v živilo (hrano ali pijačo) daje jedi svojo aromo, ki je odvisna od vrste medu.
  • Temni medovi (kostanjev, gozdni, smrekov, hojev) sodijo v medenjake in močnejše jedi, svetli medovi (cvetlični, akacijev) pa v nežnejše pecivo, k mandljem, lešnikom, marcipanu ter v zavitke in sadne solate.
  • Zaradi visoke vsebnosti fruktoze je med slajši od belega sladkorja.
  • Če pri peki uporabljate recepte za beli sladkor: vzemite nekaj manjšo količino medu, kot je predpisana količina sladkorja ter uporabite za petino teže dodanega medu manj tekočine.
  • Med veže in zadrži vlago, zato bo medeno pecivo dolgo časa ostalo sveže.
  • Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava.
  • Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.
  • Med deluje protibakterijsko: njegov pH je rahlo kisel (med 3,2 do 4,5,), vsebuje malo vode in veliko sladkorjev ter nekatere snovi s protibakterijskim delovanjem. 
  • Uporaben je pri celjenju ran, saj vsebuje snovi, ki preprečujejo infekcijo, hkrati pa spodbujajo hitrejše celjenje rane. 
  • Med vključen v sheme kakovosti mora dosegati višje kakovostne prametre, kot  jih predpisuje Pravilnik o medu, je pod dodatno interno kontrolo, čebelarje pa dodatno nadzirajo še neodvisne kontrolne organizacije. 

EVROPSKO PRIZNANJE KAKOVOSTI

Slovenske medove, ki zaradi tradicije in načina pridelave predstavljajo evropsko posebnost, kontrolirano kakovost, zagotavljajo sledljivost in znano poreklo, prepoznate po oznakah zaščitena geografska označba in zaščitena označba porekla. 

To sta simbola in garancija kakovosti!

Za pridelavo medu, vključenega v sheme kakovosti, morajo čebelarji čebelariti po načelih dobre čebelarske prakse. Tak med mora biti pridelan na določenem geografskem območju, dosegati mora višje kakovostne parametre, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, čebelarje pa dodatno nadzirajo še neodvisne kontrolne organizacije.  

Vključite se v evropske sheme kakovosti in dokažite kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom. 

Pokličite na 01/729 61 29 Natašo Lilek ali pišete na natasa.lilek@czs.si